Festival Community
This website is using cookies to. By clicking 'OK', you agree with our cookie policy. More about this.
OK

GALLERY 2010/2011

critical writing

Love or conflict? Yes, please!

About work

Abstract
The aim of the text is to show that behind the idealised picture of love, authoritarian and conflictive tendencies are hidden. It is not just the instrumentalisation of love which should worry us here, but even love itself, its inherent conflict-generating mechanisms which can be identified at several levels. Love is not independent of the historical context in which it appears, is always embedded in relations of power and subjected to ideological interpelation as well as capitalist subsumption. This short work sheds light on some aspects of the contemporary political economy of love and aims to (re)define the relations between love, conflict, power and politics. Instead of bringing love into politics it proposes an input of the political into love and a reaffirmation of love as inherently political.

Keywords
love, pleasure, market, conflict, psychoanalysis, power, political

Work:
works/f0e0d414e7d95af70f80de235c45be18/thumbnail/Ljubezen ali konflikt.doc

Editors comments More info on Curators & Editors ›

V besedilu »Ljubezen ali konflikt? Ja, prosim!« avtor zagovarja tezo, da je ljubezen inherentno konfliktna. To utemeljuje z ugotovitvijo, da je drugo ljubezni, kar je, kot se nasloni na Heglovo dialektiko, obenem tudi že tisto, torej ljubezen sama, njena travmatična plat, das Unheimliche, in kar v ljubezni vzpostavlja dialektično napetost ali konfliktnost, ki je kot esenca ljubezni tista, ki žene naprej in tako iz ljubezni dela moč, iz čustev dejanja, iz ljubezni politiko. Teza spisa s področja politične psihoanalize je izvirna in zanimiva. Slog razprave je živahen in zanimiv, nekoliko žižkovski, a svojstven ter pristen, kar ne nazadnje potrjuje kondicija, s katero se avtor prebije skozi problem in kar ustvarja koherentnost obravnave, in sicer kljub njeni tematski zahtevnosti ter avtorjevi teoretski ambicioznosti, ki je razvidna tudi z vidika vpetosti razmisleka v relevantne teorije s področij psihoanalize, politične filozofije, politične ekonomije in družboslovja. Avtor se vehementno naslanja na številne koncepte, pri čemer bralka pogreša sklice in večjo teoretsko posvečenost, ki bi besedilu doprineslo večjo konsistenco – npr. pri naslonitvi na koncept das Unheimliche v zvezi z ljubeznijo, ki obeta bogato poglobitev in razvejanje razprave, se avtor dejansko sploh ne poglobi v sam koncept, ki bi ga šele nato navezal na lastne primere in razmislek, temveč ga zgolj omeni in celo napačno navede, medtem ko v prejšnjem stavku tudi zgolj omeni abjektno, ki je nekaj drugega kot das Unheimliche, pri čemer ni razvidno, da bi avtor med obema konceptoma sploh razlikoval, kaj šele, da bi ju v razpravi bistveno izčrpal v navezavi na lasten problem, temveč raje pogumno in na podoben način spet preskoči k drugim konceptom. Teoretska površnost, najbolj šibka točka razpravljavca, na trhli postavitvi konceptov politično, pa tudi ljubezen, naposled pripelje do nejasnega teoretskega stališča avtorja glede razmerja ljubezen – politično, ki pa je ključno za samo razpravo (npr. vprašanja: je politično vneseno v ljubezen, se politično vpisuje v ljubezen, je ljubezen objekt politike, je ljubezen moč in s tem politika itd. niso kar eno in isto). Še posebej z ozirom na to, da gre za mlajšega avtorja, pri oceni spisa omenjeno pomanjkanje konciznosti prevaga avtorjeva nadebudnost, izvirnost, žar in teoretski zagon.

View other works commented by Polona Tratnik  ››

Avtor se v članku analiza ljubezen kot menjavo (pri tem se nasloni v veliki meri na Fromma), pri čemer ta menjava danes deluje na trgu osebnosti. Velik del članka posveti analizi in dinamiki te menjave, ki v sodobni družbi dobi prav posebno dinamiko. Zanima ga, ali je ljubezen še vedno tako zelo močna, da preseže moč kapitalistične ideologije, ki temelji na navidezni izbiri.
Analiza ljubezni kot menjave pokaže,da je v ljubezni kompleksna dinamika med sebičnostjo in predajanjem, pri čemer menjava ni le recipročna, pač pa veliko bolj kompleksna. Ob tem pa avtor ugotavlja, da sta princip ljubezni in princip kapitalistične družbe nezdružljiva, saj pohlep in egoističnost kapitalistične družbe ne omogoča tovrstne izmenjave, po avtorjevem mnenju se ljubezni lahko predajo le ljudje, ki so se pripravljeni nekonformistično upreti sodobnemu duhu družbe. Problem je v tem, da se v sodobni družbi kolonizira vsakdanje življenje, s tem pa se spreminja tudi dinamika menjave v ljubezni. S tem ko ljubezen vedno bolj dojemamo kot nekaj kar obstaja na sodobnem trgu izbire, se zdi, kot da ta menjava ni več konflitna, globoko protislovno zlitje sebičnosti in predajanja obenem, kjer sta manjko in dobitek v enem, pač pa menjava popolnih dobitkov, ki jih je seveda nemogoče dejansko dobiti.
Avtorju bi priporočala še malo širši pogled v dinamiko ljubezni, da bi dejansko lahko odgovoril na vprašanje o moči ljubezni in njenem razmerju do moči kapitalistične ekonomije. Problem je namreč v tem, da je sam pojem menjave problematičen – saj izhaja iz miselnega aparata kapitalistične politične ekonomije. Tukaj bi priporočala Badioujevo branje ljubezni, ki ponovno razmisli pojem dvojega in ki se tako izogne temu, da bi kritično razmišljal o vlogi ljubezni v sodobni kapitalistični družbi prav s pomočjo pojmov, ki ljubezen mislijo znotraj tržnega, menjalnega razmerja. Prav tako bi bilo dobro o teh pojmih premisliti s pomočjo Rolanda Barthesa, ki nakaže popolnoma drugačno ekonomijo menjave.

View other works commented by Bojana Kunst  ››

Other comments

No comments yet

Curators comments

This work has been commented by 2 editor(s):
Polona Tratnik Bojana Kunst go to comments ›

Entry details

Title

Love or conflict? Yes, please!


Concept author(s)

Urban Jakša


Concept author year(s) of birth

16/08/1987


Country

Slovenia


Competition category

critical writing


Competition field

nonacademic


Competition subfield

professional


Subfield description

I work as a Vice-President for Academic Department in the International Association for Political Science Students and am also the Editor-in-Chief of POLITIKON, the academic journal published by the Association. Besides that I participate in different research programs and do independent research in the fields of political and social theory, political economy and philosophy