GALLERY 2010/2011

V tekstu avtor zelo natančno opisuje ljubezen kot strukturo, ki je tesno prepletena z dinamizmom moči, obvladovanja in avtoritarnimi tendencami. S pomočjo nekaterih filozofskih vpogledov nam dobro pokaže, kako je ljubezen vedno povezana z močjo in nasiljem in je tako inherentno konfliktna. Obenem pa ljubezen kot pravi avtor, ni neodvisna od zgodovinskega konteksta v katerem obstaja, pač pa je v tesni povezavi z družbenimi, političnimi in ekonomskimi dinamikami časa. Prav zato avtor poveže svoje ugotovitve o ljubezni kot konfliktnem odnosu z značilnostmi sodobnega neoliberalnega časa in razmišlja o aktualni politični ekonomiji ljubezni. Prav ta osredotočenost na mesto ljubezni v neoliberalni družbi je največja odlika pričujočega teksta, saj pokaže kako je prav inherentna konfliktnost ljubezni v sodobni družbi prekrita, kako je njena povezava z mehanizmi moči in avtoritarnosti nevidna prav zaradi komercialne, tržne prisvojitve ljubezni. Poblagovljena ljubezen je idealizirana, obenem pa nedosegljiva, hkrati pa postavljena daleč od politike, ali kot avtor pravilno ugotavlja, izolirana na romantični ideal ali nepolitično sfero. Kapital si ljubezen prisvaja, a jo s tem hkrati reinterpretira in ustvarja po svoje, avtor zelo dobro pokaže, kako je ljubezen v sodobni družbi depolitizirana, prav zato, ker se spremeni v blago, v nekaj kar lahko dobimo na trgu oziroma kot objekt in ni več razumljena kot odnos z vsemi svojimi kompleksnimi dinamikami moči. Menim, da tekst na zelo dober način pokaže kako pomembno je danes misliti, pisati in premlevati o ljubezni kot konfliktni sferi, tudi zato ker se tako ljubezen pokaže kot odnos, oziroma relacija, ki ni samo privatna pač pa tudi javna. V tem smislu je ljubezen tesno povezana s političnim, s političnim kot antagonistično javno sfero odnosov in vzpostavljanja skupnosti, relacij med ljudmi. Prav zato se zelo strinjam z avtorjevim zaključkom o vnosu političnega v ljubezen, ki nima več toliko opraviti z politično močjo zasebnega kot branjem in mišljenjem ljubezni kot moči, v katerem je moč analizirati ideologije, delovanje moči in dinamike bojev.

Avtor v članku nakaže kar nekaj mest, kjer bi bilo zanimivo nadaljevati, oziroma še razširiti razmišljanje o konsekvencah konfliktne strukture ljubezni. Vsekakor bi bilo zanimivo vzpostaviti bolj poglobljeno primerjavo med emancipatornimi politikami zasebnega, ki so v dobršnji meri opredeljevale politične (feministične, identitetne) prakse od šestdesetih let 20. stoletja naprej, ter antagonističnim pojmovanjem ljubezni kot javne sfere, kjer je ljubezen analizirana kot relacija z vsemi svojimi družbenimi in intimnimi konsekvencami. Kakšna bi bila npr. povezave med antagonističnem poljem političnega ter kritiko izginjanja konflikta iz političnega (Laclau, Mouffe) in konfliktno sfero ljubezni? Če ljubezni ne smemo pustiti pri miru, kakšne so konkretne politične in družbene posledice in delovanja vidnosti ljubezni kot moči? Tukaj avtor nakaže kar nekaj poti kamor bi lahko šla analiza, med katerimi je najbolj izpostavljena prav kritika delovanja neoliberalnih mehanizmov. Je mogoče najti še kakše primere sodobne konfliktne ljubezni, ki deluje kot politična moč in ki niso vpeti le v kritiko obstoječih načinov znotraj katerih prebivamo? Če je ljubezen relacijska moč, a to pomeni, da je ljubezen pojmovana tudi kot specifična javna moč?

Naloga je zelo dobro napisana. Bi si želela prebrati še več, teza o vnosu političnega v ljubezen je dobra, aktualna in pogumna.